V prejšnjem članku sem razpravljala o željah otrok po živalskem prijatelju in o tem, kako včasih starši nepremišljeno izberejo žival, da bi ugodili otroku. Vmes sem se mimogrede dotaknila tudi zlatih ribic, kar me je spomnilo, da si ribe pravzaprav zaslužijo kar “svojo” kolumno. Gre namreč za živali, ki so pogosto nerazumljene, neprimerno tretirane in slabo oskrbljene.
Čeprav večina ljudi misli drugače, tudi ribe čutijo bolečino in strah. Pravzaprav so precej kompleksna bitja, ki svet doživljajo precej podobno kot mi. To pomeni, da jim moramo urediti okolje tako, da bodo v njem sproščene in zdrave. Kakšno okolje pa je primerno za ribe?
To vprašanje naredi “ementalec efekt” – več sira, več lukenj, se pravi ponuja več novih vprašanj, kot odgovorov. Akvaristika je precej zapleteno in zelo obsežno področje in na takšno vprašanje je nemogoče odgovoriti z nekaj kratkimi stavki. Zato tudi ta prispevek nikakor ni akvaristični priročnik, temveč zgolj bežen poskus, da vas spodbudim k odgovornemu pristopu do akvaristike.
Gre pravzaprav za to, da čim bolj posnemamo okolje, v katerem se določena vrsta rib sicer nahaja v naravi. Pred postavitvijo novega akvarija moramo torej preučiti potrebe določenega organizma oziroma izbrati tisto vrsto, ki ji v našem akvariju lahko omogočimo prijetno bivanje. Katere so torej lastnosti “dobrega” akvarija?
V prvi vrsti mora biti akvarij primerne oblike in velikosti. Tukaj lahko omenim zlate ribice, ki so šolski primer vodnih organizmov, ki so največkrat naseljeni v popolnoma neustreznem okolju. Zlata ribica, carassius auratus auratus, izvira iz Kitajske, zraste kar 30-40cm, poleg tega gre za jatno ribo, kar pomeni, da moramo skupaj naseliti vsaj 5-10 osebkov. Logično sledi, da so te ribe primerne samo za velike, zunanje ribnike in da ni veliko takih, ki jim lahko primerno okolje uredijo v akvariju v stanovanju. Naj še dodam, da imajo zelo dolgo življenjsko dobo, saj živijo več deset let, so tudi zelo inteligentne in jih lahko naučimo trike. Le kaj bi povedale vse tiste uboge zlatke, natlačene v premajhnih posodah, če bi lahko govorile? Seveda je razumljivo, da doma nimamo neomejenega prostora za ogromne akvarije in s tem ni nič narobe. Moramo pa v tem primeru pač izbrati tisto vrsto rib, ki se dobro počuti tudi v manjšem akvariju.
Zelo pomembne so tudi lastnosti vode. Voda je lahko trda ali mehka, bazična ali kisla. Trda voda je tista, v kateri je raztopljenih veliko mineralov. Vodovodna voda v Sloveniji je pogosto precej trda (ste že opazili, kako hitro se nabira vodni kamen v kopalnici?), kar velik del okrasnih akvarijskih ribic pa je mehkovodnih – v naravi živijo v vodah z malo raztopljenimi minerali. Če riba biva v vodi neprimerne kvalitete (na primer mehko-vodna riba živi v trdi vodi ali pa voda zaradi nezadostne filtracije ni dovolj kakovostna) to zanjo predstavlja stres. Dolgotrajnejša prisotnost stresnih hormonov pa vodi v odpoved notranjih organov in presnove. En primer ribe, ki jo večina ljudi pozna vsaj na videz in je pogosto naseljena v neprimernih akvarijih, je siamska bojna ribica, betta. Ta vrsta ribe potrebuje zelo mehko, rahlo kislo vodo in veliko pravih rastlin, zato voda iz naših vodovodov ponavadi ni primerna zanje. Pred naselitvijo organizmov moramo preveriti parametre naše vode in jo prilagoditi potrebam naših vodnih podnajemnikov oziroma pač izbrati takšne, ki lahko živijo v vodi, ki jo imamo.
Naslednja zelo pomembna stvar vsakega zdravega akvarija je biološko stabilen filter. Filtracija v akvariju ni tako preprosta, kot si predstavlja večina ljudi. Ne gre samo za delce umazanije, ki se ustavijo v filtrirnem materialu in ga potem operemo. Filtracija mora biti tudi in predvsem biološka, kar pomeni, da so v filtru in na drugih površinah v akvariju naseljene koristne bakterije, ki razkrajajo ostanke hrane, ribje kakce in odpadle delce rastlin in na ta način izboljšujejo kvaliteto vode. Takšna filtracija se seveda ne vzpostavi čez noč, bakterije potrebujejo nekaj časa, da se dovolj razmnožijo. Od prvega dne, ko smo zagnali akvarij, bo minilo vsaj dva tedna ali več, preden bo dovolj stabilen za naselitev rib. Spremembe vodnih parametrov moramo redno opazovati (s testi za prisotnost nitritov, nitratov, amonijaka). Vrednosti bodo najprej narastle, potem pa se spustile nazaj – takrat je akvarij utečen, ali kot se izražajo akvaristi – sciklan.
Poleg zgoraj naštetega je pomembna tudi izbira dekoracije, rastlin in kombinacije organizmov, ki lahko sobivajo skupaj. Seveda se v velikem loku izogibamo plastiki in uporabljamo naravne materiale (les, kamen), katere in koliko pa je seveda odvisno od posamezne vrste rib. Tudi prave rastline predstavljajo pomemben del zdravega akvarija in večinoma se priporoča, da je akvarij čim bolj zaraščen (razen seveda, kadar imamo ribice, ki tudi v naravi živijo v okolju brez rastlin). Pogosto so akvariji okrašeni z ladjicami, skrinjami zakladov, gradovi in podobnim kičem, kar seveda z ribami in njihovim naravnim okoljem nima prav nobene veze.
Tako kot za vse ostale živali, smo tudi za ribe in druge vodne organizme dolžni poskrbeti tako, da se dobro počutijo. To je ne samo moralna ampak tudi zakonska dolžnost vseh lastnikov živali. Naše želje in estetika so žal zadnje na seznamu prioritet pri urejanju akvarija. Če se s tem dejstvom ne moremo sprijazniti, potem lahko razmislimo o kakšnem drugem hobiju. Vprašajmo se, kaj bi nam ribe povedale, če bi lahko govorile.
Kogar zanima več o akvaristiki, vodnih organizmih, o izbiri in postavitvi akvarija, lahko ogromno koristnih informacij najde na spletu, na primer na blogu Alfa in betta, ter v raznih Facebook skupinah, na primer Akvarstika Slovenije – Bojan Dolenc.
Lina Debeljak – Društvo za zaščito živali Novo mesto
(Kolumna je bila prvotno zapisana z namenom objave na portalu Pes, moj prijatelj – https://www.pesmojprijatelj.si/clanek/kolumna-ce-bi-ribe-lahko-govorile)
