“Mi bi imeli belega” – po potrebi vstavi drugo barvo – je še en stavek, ki ga zelo radi slišimo tisti, ki se ukvarjamo z zapuščenimi živalmi. Potencialni posvojitelji imajo mnogokrat določene preference glede tega, katerega od zavetiščarjev oz. društvenih varovancev bi želeli sprejeti v svoj dom. Pogosto se orientirajo prav po barvi in včasih si ne moremo pomagati, da ne bi pomislili: “ja, bel vam bo super pasal k novi sedežni”. Ali pa kot sem enkrat prebrala pod neko objavo na Facebooku: “joj, belih pa več nimamo, samo še svetlo zeleni in roza so ostali”.
Ali smo ljudje res tako plehki, da v vsem tem svojem potrošniškem materializmu tudi svoje družinske člane izbiramo po videzu? Očitno ja. Veliko je takih, ki namesto karakternih in drugih, dejansko pomembnih značilnosti, najprej izbirajo po zunanjosti.
Mnogi si želijo enakega oz. podobnega ljubljenčka, kot je bil prejšnji, ki je umrl. S tem sicer v osnovi ni nič narobe, ampak zavedati se je potrebno, da nov ljubljenček, ki bo vizualno enak prejšnjemu, ne bo zapolnil emocionalne praznine ob izgubi družinskega člana, predvsem pa, da bo novi kosmatinec kljub podobnemu videzu najbrž popolnoma drugačen, predvsem karakterno.
Dejstvo je, da se nam v življenju lahko pripeti marsikaj. Seveda vseh preglavic ne moremo predvideti in se jim izogniti, vseeno pa gre za dolgoletno odgovornost in tukaj ni prostora za prenagljene odločitve. Na žalost pa so ravno ljudje, ki se odločajo tako impulzivno za lastništvo živali, pogosto tisti, ki se jih prekmalu naveličajo.
Pa če se vrnemo k naslovu – za bele mačkone ponavadi potencialni posvojitelji stojijo kar v vrsti. Nevedoč, da so bele muce (predvsem tiste z modrimi očmi) bolj nagnjene k gluhosti in sončnim opeklinam, ki lahko napredujejo v karcinom. S tem seveda ne želim povedati, da ne posvajajte gluhih muc, temveč da izbira novega kosmatega prijatelja zahteva nekoliko več premisleka.
Po drugi strani pa so tu na primer črni psi in muce, ki svoje domove zelo težko najdejo. Pa gre velikokrat za živali s čudovitim karakterjem, črna pa je tako in tako vedno v modi in “paše” na vsako barvo. Prav tako svojih domov pogosto ne najdejo (hitro) tigraste, “navadne” mačke, medtem ko bi se včasih za oranžne, sive in dolgodlake ljudje najrajši stepli.
Živali so kompleksna živa bitja in kot take jih moramo tudi obravnavati. Ne kot modni dodatek ali dekoracijo v novem stanovanju. Komaj čakamo dan, ko bodo vse živali tretirane z ljubeznijo, ki si jo zaslužijo, hkrati pa smo hvaležni vsem, ki se tega že zavedate.
Lina Debeljak in Vesna Plavec – Društvo za zaščito živali Novo mesto
(Kolumna je bila prvotno zapisana z namenom objave na portalu Pes, moj prijatelj – https://www.pesmojprijatelj.si/clanek/kolumnanm2)
