Pravzaprav se sama sebi zdim že kot stara lajna, saj vsako leto ponavljamo z enimi in istimi pridigami – poleti vročina, senca in voda, pozimi mraz, zavetje in voda. Poleti psi v vročih avtomobilih, pozimi mačke v toplem podvozju in vročem motorju. Ampak dokler se bo dogajalo tako, kot se rado dogaja zdaj, da ljudje mislijo le za svojo tazadnjo, na živali pa pozabijo, bomo pač ponavljali, kar je treba. Pa gremo …
Zima letos začuda ne varčuje s snegom in tudi ne z mrazom. Da uživamo v zunanjih aktivnostih, smo toplo oblečeni in zaviti v kopico šalov, kap in debeluh nogavic, še rajši pa posedamo kar notri na toplem, s skodelico toplega čaja in nogami na radiatorju. Ob vseh teh naših privilegijih pogosto pozabljamo na živali. Vsi tisti, ki imamo pse poleg sebe, ko posedamo z nogami na radiatorju, torej ki bivajo v stanovanju, ne pozabimo, da jih lahko zebe tudi na sprehodu. Včasih je smiselno razmisliti o udobnem oblačilu, kadar sam kožuh psa ni dovolj in kadar sprehod ni dovolj aktiven, da bi se žival segrela. Predsodki, da bomo z oblačenjem žival preveč počlovečili, tukaj ne bodo padli na podna tla. Konec koncev smo ljudje sami s svojimi egoističnimi željami uvedli v naše okolje pasme psov, ki jim vremenske razmere nikakor ne odgovarjajo, zato je potrebno za njihovo ugodje malce več truda. Poleg primerne zaščite za mraz, je potrebno poskrbeti tudi za zaščito pasjih tačk. Sol v mestih jim ne dela ravno usluge in hitro se lahko zgodi, da se tačke poškodujejo, zato jih je po sprehodih smiselno sprati z vodo, obstajajo tudi namenske kreme za zaščito blazinic.
Kaj pa psi, ki so ves čas zunaj? Tako kot je potrebno poleti poskrbeti za senco, svežo vodo in primerno zavetje pred vročino tudi zima terja svoje zahteve. Pesjaki morajo biti izolirani, zaščiteni pred vetrom in mrazom. Tudi pozimi mora imeti pes dostop do sveže vode in ne do ledene kocke v skledi. To ni naša ali vaša dobra volja, k temu vas zavezuje zakon, če že ne morala. Tudi zunaj živečim mačkam je dobro urediti zavetja. Najcenejša verzija so škatle, izolirane s stiroporjem in napolnjene s slamo. Odeje oziroma tekstil niso primerne, saj se napijejo vlage in zmrznejo, kar naredi popolni kontra-efekt in hladijo, namesto da bi grele.
Največji problem veselega decembra pa so seveda pirotehnična sredstva. Že ljudje imamo težave s poslušanjem tega hrupa, predvsem otroci in starostniki. Kako je šele živalim, ki slišijo mnogo bolje od nas. Bodimo odgovorni skrbniki in poskrbimo, da bo našim živalim v prazničnem času čim manj stresno. Vzemimo jih v hišo, če so sicer zunaj, v prostor, kjer je hrupa od zunaj čim manj, okna lahko zatemnimo, da se ne bo bliskalo. Prižgimo pomirjujočo glasbo ali televizijo, enakomeren hrup ni toliko moteč kot nenadni poki. Po potrebi lahko po posvetu z veterinarjem uporabimo tudi kakšno sredstvo za pomiritev. Na sprehodih pazimo, da uporabljamo povodec in oprsnico, iz katere se pes ne more izmuzniti ali celo dvojni povodec. Previdnost ni odveč, kajti vsako leto je v tem času resnično veliko pobeglih živali in za mnoge se december ne konča veselo. Tudi tukaj velja bolje preprečiti kakor zdraviti. Veliko lahko naredimo že čez leto, da živali s pozitivno motivacijo in nagrajevanjem navadimo na hrup, da se pokov sploh ne bodo bali.
K sreči se je zakon v zadnjih letih toliko spremenil, da je prodaja in uporaba vse bolj omejena in v primerjavi s prejšnjimi leti je resnično dosti bolj mirno. Vseeno pa bo najbrž minilo še kar nekaj decembrov, preden bo še zadnjič počilo. Svojim živalim vsaj lahko pomagamo in blažimo njihovo stisko. Uboge divje živali, ki jih nihče ne more vzeti na varno. Koliko ptic umre od infarkta ali pa se v paniki kam zaletijo. Koliko srn bezlja po gozdu in išče zavetje.
Ne bodimo egoisti in se rajši izognimo uporabi pirotehničnih sredstev. Če že, uporabimo tista s svetlobnimi efekti, ki ne pokajo, čeprav tudi ta živali zmedejo in spravljajo v nelagodje, poleg tega pripomorejo k svetlobni onesnaženosti. Kako je že šel tisti slogan izpred nekaj let? Namesto petarde, vrž’ rajši kak briket!
Preživimo konec leta z mislijo in skrbjo na bližnje, tako človeške kot živalske, saj ravno to je bistvo prazničnega duha, kajne? Pomagajmo, kjer lahko, kjer ne, pa vsaj ne škodujmo. Vsak dan, celo leto.
Lina Debeljak in Vesna Plavec
Foto: DZZŽ Novo mesto
(Kolumna je bila prvotno zapisana z namenom objave na portalu Pes, moj prijatelj – https://www.pesmojprijatelj.si/clanek/kolumna-naj-bo-december-vesel-tudi-za-zivali)
