Boleka in Loleka je našel eden izmed zaposlenih v tovarni Adria Mobil in ju odpeljal domov. Bila sta čisto majhna dojenčka, stara približno 14 dni. Ker niso mogli sami poskrbeti zanju, so nas poklicali na pomoč.
Sledila sta dva kar zahtevna tedna. Kot dojenčka sta imela tudi nekaj zdravstvenih težav, staknila sta neko trebušno virozo, predvsem Bolek je imel res hudo drisko, zavračala sta hrano in začela izgubljati težo. Za dan ali dva smo se resno bali za njuno življenje.
Te neprespane noči in dnevi negotovosti so na srečo za nami, Lolek in Bolek sta zrastla v velika, zdrava fanta in začela sta iskati dom.
Predvsem ko sta bila čisto majhna, pa tudi kasneje, se je sicer veliko ljudi javilo, da bi ga/ju vzeli. Resen posvojitelj pa ni bil nihče od njih. Bolek je imel nekoliko več sreče in je kaj kmalu odrepkal k svoji novi družini. Lolek pa nikakor ni mogel najti svojih ljudi. Končno smo mu uspeli poiskati vsaj novo začasno skrbništvo, saj je v prejšnjem postalo pretesno. Ampak pravih, za-vedno njegovih pa ni in ni bilo…
Dokler niso nekega lepega dne, začasni skrbniki sporočili, da je napredoval in si pridelal status stalnega družinskega člana. Da ga ne dajo več nikamor. Juhuhuhu, je rekel Lolek, mi pa tudi!
