Rozi se je nekega jutra znašla pred hišo gospodične iz Dobindola pri Dolenjskih Toplicah, ki živi blizu ceste in se pri njej večkrat takole nepričakovano pojavijo razni mačkoni, ki nekomu postanejo odveč. Bila je suhcena in lačna, s staro poškodbo očesa.
Njen telešček je bil precej izčrpan in posledično tudi njen imunski sistem ni bil to, kar bi moral biti – dolgo časa je potrebovala, da je prišla k sebi. Bila je močno prehlajena, izcedek iz nosu je povsem izginil šele po dobrem mesecu.
Levo oko je nekoliko prizadeto zaradi stare poškodbe oziroma nezdravljenega vnetja. Pozdraviti smo ga uspeli do te mere, da je ne boli in ne moti, bo pa ostalo malo drugačno. Zaradi padca odpornosti je imela tudi težave z dlako, kar je zdaj že mimo.
Z nekaj časa in malo več truda je Rozi postala prava lepa mačja dama, zato je začela iskati svoj novi domek …
… in ga na srečo kaj kmalu našla. Odtačkala je k prijazni družinici, kjer je svojemu novemu človeškemu prijatelju, Brinu, ukradla srce.