Sprehajalka je na popoldanskem sprehodu v okolici Mirne Peči naletela na slabo oskrbovano, lahko bi rekli nikogaršnjo mačjo družinico. Ata je bil v zelo zelo slabem stanju, mama in otroci nekoliko bolje. Vsi zelo suhi in eni manj, drugi bolj prehlajeni. Zdaj so se okrepčali in bi počasi radi odtačkali v nove domove.
Puhasta črnuhica je bila prve dni zelo zadržana in je visela “mamici pod kiklo”. Ves čas se je skrivala za njo in na nas spuščala pihajoče bombice (Phhhh! Phhh!), če smo se ji približali. V nekaj dneh se je sprostila in postala navihana lumpa. Prebolela je mačjo kugo, kar ji je pustilo nevrološke posledice: nima dobrega ravnotežja, ima slabo koordinacijo, zadnje tačke ji zanaša. Kljub temu je zelo vesel mačji otrok, ki hitro pripleza do vrha praskalnika in videti je, kot da sploh ne bi vedela, da je z njo kaj narobe. Išče izključno notranji dom, kjer bodo videli preko njenih težav in jo imeli radi takšno, kot je.
Lepotička Missy, ki izgleda kot gremlinček, kadar se kislo drži, je bila od začetka najbolj pogumna. Potem pa sta jo bratec in sestrica “prehitela” v socializaciji, kot tudi v rasti, saj je najmanjša pikica v leglu. Potrebuje miren dom in nežno roko, ki jo bo počasi in potrpežljivo privadila na crkljanje. Najrajši bi s seboj v nov dom pripeljala tudi bratca ali sestrico.
V vsakem leglu mladičkov se najde eden, ki je največji lump. Tokrat je to Mišo. Je največji, najbolj živahen, igriv in nagajiv. Išče ljudi, ki se zavedajo, kaj pomeni “živahen mačji mladič” in se bodo temu primerno z njim tudi ukvarjali, saj potrebuje nekoliko več pozornosti in igre. Vesel bo tudi kakšne igrive mačje družbe, ki jo lahko pripelje tudi s seboj.
