Miša je včasih imela svojega človeka. Kje sta se z lastnico našli, ne vemo, verjetno jo je že kot mladička našla nekje na ulici in vzela domov. Skupaj sta živeli nekaj let, za muco sicer ni bilo idealno, ampak glede na vse skupaj, je gospa lepo skrbela zanjo. Dokler ni opešala in odšla v bolnišnico, od koder se žal ni vrnila. Svojcev ni imela, zato smo ji našli začasno namestitev in jo veterinarsko uredili. Po nekaj tednih samote je bila zelo v stresu in nič kaj dosti navdušena nad nami. Na srečo se je kmalu sprostila in v nekaj mesecih našla super domek.