Če ste se prepozno odločili za sterilizacijo ter vas je muca “prehitela” in primjavkala domov visoko breja oziroma ste iz nekega razloga postali lastnik mačje družinice, morate vedeti nekaj stvari o pomenu zgodnje socializacije mačjih mladičev.
Fizični razvoj
Po približno dveh mesecih brejosti na svet “prijokajo” ponavadi dva do štirje mačji mladički, lahko tudi več. Ob rojstvu tehta mačji novorojenček približno 100g, sprva pa so popolnoma slepi in gluhi ter niso sposobni regulirati telesne toplote. Nekje pri 10. do 14. dnevu starosti začnejo odpirati oči, takrat se odpre tudi ušesni kanal, sluh pa se do konca razvije šele čez kak mesec.
Ti kosmati dojenčki so torej vsaj do slabega meseca starosti popolnoma nebogljeni. Niso se sposobni sami ogreti, jesti “prave” hrane ali celo izločati urina oz. blata, zato potrebujejo 24-urno nego in pozornost. V tem času potrebuje mama muca predvsem mir, z mesom bogato kvalitetno hrano, stalni nadzor ter po potrebi pomoč pri negi otrok. Če je le mogoče, naj muca v času materinstva biva v hiši, v mirnem, čistem in toplem prostoru.
Pri približno treh do štirih tednih starosti se bodo ti nebogljeni mucki začeli spreminjati v male kosmate navihance. V naslednjih dveh mesecih bodo fizično zelo napredovali: do konca se bo razvil voh, tudi vid in sluh bosta čedalje boljša, zrastli bodo mlečni zobki in iz materinega mleka bodo počasi prešli na mokro hrano.
Socializacija
Otroci se najbolj psihično razvijajo ravno v zgodnjem otroštvu. So nepopisan list papirja, ki kot spužva vpija vase informacije iz okolja. Ravno tako kot človeški otroci se tudi mačji mladiči v tem času, se pravi nekje do 3. meseca starosti, najbolj razvijajo. Po prvem mesecu se bodo začeli čedalje bolj odzivati na dražljaje iz okolice, komunicirati med seboj in se aktivno igrati. Začeli bodo razvijati motorične sposobnosti in navade, ki jih bodo imeli kasneje kot odrasli. Naučili se bodo uporabljati stranišče, piti in jesti, skakati itd. Socialne veščine bodo razvijali z druženjem s sorojenci, z igro ter opazovanjem in posnemanjem materinega vedenja. Postajali bodo vse bolj aktivni ter radovedni in počasi bodo razvili svojo osebnost.
Prezgodnja ločitev
Zgodnja socializacija je zelo pomembna za zdrav razvoj mladička, prezgodnja ločitev od sorojencev in mame pa lahko pogosto prinese nemalo težav. Sčasoma se pojavijo razne vedenjske motnje, tudi kasneje v odrasli dobi. Take muce včasih ne znajo dobro uporabljati stranišča, piti vode ali celo jesti določene vrste hrane, npr. briketov. Nekateri ne poznajo meje, do kod je “ravs” še zabaven, ker se skozi igro s sovrstniki tega niso mogli naučiti in posledično preveč grizejo ali praskajo. Lahko so slabše motorično razviti ali pa imajo nizko samozavest in so pretirano boječi. Tegobe, ki nastanejo zaradi slabe zgodnje socializacije so dostikrat nepopravljive. To lahko iz prve roke potrdimo društveniki in azilanti, ki smo že velikokrat spremljali odraščanje mladičev brez mame in izkusili tovrstne zaplete.
Zmotno, čeprav pogosto, je prepričanje, da lahko mucki odidejo v nov dom, ko postanejo “samostojni” oziroma, ko začnejo sami jesti. Tudi 15-letni najstnik je že samostojen in je v teoriji sposoben sam preživeti, definitivno pa zanj ne bi bilo dobro, če bi odraščal brez staršev, kajne?
Pomembno!
Za optimalen razvoj mladička v zdravo mačko je torej nujno, da mladički ostanejo skupaj v leglu in ob mami dovolj dolgo. Zakonsko določena minimalna starost ob ločitvi mladičev od samice je pri mucah 12 tednov, priporočljivo pa je počakati še nekaj tednov več. Do takrat boste lahko v miru poiskali mladičkom nove odgovorne lastnike in poskrbeli za veterinarsko obravnavo. Potrebno jih bo večkrat razglistiti, cepiti proti kužnim boleznim, najbolj pomembno pa je, da v nov dom odidejo kastrirani oz. sterilizirane.
Kot odgovorni lastniki živali boste čimprej poskrbeli za sterilizacijo mame muce in preprečili nadaljnji razplod. Na poseg jo odpeljite najkasneje takrat, ko bodo otroci odtačkali v nove domove – če muca biva zunaj tudi v času materinstva (kar sicer močno odsvetujemo) pa v najkrajšem možnem času, saj se pogosto ponovna gonitev začne še preden prvi mladički zrastejo. Približno štiri do pet tednov po kotitvi so mladiči dovolj samostojni, da lahko počakajo sami (če so na varnem in jih vmes nahranite), medtem ko gre mama na sterilizacijo. Po posegu mama ne bo izgubila mleka in jih bo normalno negovala naprej.
Če je vaša muca prišla domov breja, vendar še ni skotila, razmislite o čimprejšnji sterilizaciji. Poseg je dovoljeno in varno opraviti do treh četrtin brejosti, ki sicer traja približno dva meseca. Če je mačka torej vsaj dva tedna pred porodom, je lahko še sterilizirana. Čeprav je težko “igrati boga” in sprejeti takšno odločitev, ta ni nujno napačna. Če niste sposobni nuditi mladičkom ustreznega okolja za odraščanje in jih primerno oskrbeti, je bolj humano, da jim prihranite negotovo prihodnost, ker je takih revežev s klavrnim otroštvom na svetu že preveč.
(piše: Lina Debeljak)
