… je stavek, ki nam, prostovoljcem, ki se ukvarjamo z zapuščenimi mačkami, dvigne pokonci lase in našopiri vse kocine. Če kdo – potem prav mi dobro vemo, kako težko je najti primerne nove lastnike in kako hudičevo premalo je domov za vse.
Ta kolumna (prva, ki jo za portal Pes moj prijatelj pišem v imenu Društva za zaščito živali Novo mesto) je torej kot dobronamerno informativno čtivo namenjena vsem, ki so mnenja, da svoje mačke ne rabijo sterilizirati, ker za mladičke lepo poskrbijo in jih vse oddajo.
Že takoj na začetku se zatakne pri “dobrih domovih”. Kaj je to dober dom? Je to dom, kjer bo muca bivala zunaj, ponoči pa bo lahko spala v kurilnici? Je to dom, kjer bodo mladička cele dneve mrcvarili trije otroci brez občutka za živali, občasno pa še pet sosedovih, dokler ne bo enega oprasnil in ga bodo “morali” oddati drugam, ker je nevaren? Ali pa morda takšen, kjer se bodo živali po mesecu, dveh naveličali in ga ob prvi priliki (ko bo zbolel ali bodo odšli na dopust) zavrgli ob cesti. Torej, da strnemo: dober dom je za vedno, je varen, ljubeč, v njem je živali omogočen optimalen psihični in fizični razvoj. To pomeni, da je izključno notranji (ne, muce ne rabijo zunanje “svobode” – o tem kdaj drugič), da je muci omogočena kvalitetna prehrana, dovolj pozornosti, nege in igre in da je po potrebi veterinarsko oskrbljena. Poleg tega je predpogoj polno zavedanje, da gre za družinskega člana, za katerega je potrebno skrbeti 15+ let. Ste o teh detajlih povprašali nove lastnike, ste zadevo preverili in se prepričali, preden ste jim oddali mladička? So se strinjali z vsemi pogoji in ste celo podpisali pogodbo o oddaji? Če je vaš odgovor ne, in ste mladiča podarili prvemu, ki vas je poklical, ko ste objavili oglas na bolhi (karikiram), potem vaš argument takoj pade v vodo. Oddajanja mladičev se lotite bolj odgovorno ali pa sterilizirajte mačko. Če je bil vaš odgovor da, potem veste, kako težko je najti dovolj odgovornih novih lastnikov za vse mladiče in boste prej ko slej sterilizirali mačko, ko boste ugotovili, da ne morete primerno oddati vseh.
Če že, so domovi zares dobri, pa se ponavadi hitro ustavi pri zdravstvenem stanju in oskrbi mladičev. Kaj pomeni, da za mladičke “lepo poskrbimo” in da so “pripravljeni za odhod v nov dom”? Da skupaj z mamo mačko živijo zunaj na seniku in jim enkrat na dan nastavimo malo poceni briketov iz Eurospina in malo mleka? Da jih oddamo stare mesec in pol? Ker so takrat že dovolj samostojni – saj pa ja že sami jedo! Morda pa smo celo tako velikodušni in jim naredimo spalnico v drvarnici? V zvezi s tem ni potrebno kaj dosti razpravljati, kriteriji primerne oskrbe so jasni. Okolje, v katerem odraščajo mladički, mora biti v prvi vrsti varno (izključno notranje bivanje!) in mirno, hkrati pa opremljeno z igrali in plezali, kjer lahko urijo svojo motoriko in se skozi igro psihično razvijajo. Mladiči morajo biti socializirani, navajeni ljudi in drugih živali, sobno čisti. Seveda morajo biti razbolhani, od drugega tedna starosti naprej redno razgliščeni, cepljeni, čipirani, testirani. Priporočljivo je, da so pred oddajo tudi sterilizirane oz. kastrirani, saj vsem obljubam navkljub, nimamo prav nobenega zagotovila, da bodo novi lastniki to res uredili (pa smo spet pri točki ena in dobrih domovih). O tem, da morajo biti mladiči za oddajo stari vsaj 12 tednov ali več, zdaj sploh ne bi izgubljala besed. Če torej vaši mladiči pred oddajo niso v celoti veterinarsko urejeni, zdravi in socializirani, si nehajte zatiskati oči, da za mladičke čudovito poskrbite in rajši sterilizirajte mačko. Če pa vse to dejansko uredite, boste kaj kmalu ugotovili, da vam to vzame ogromno časa, energije in denarja in boste mačko rajši sterilizirali.
Če ste se prebili čez zadnja dva odstavka in odobravajoče prikimavali, gre smatrati, da ste odgovoren in dobro poučen lastnik mačk in vam je resnično mar za njihovo dobrobit. V kolikor je res tako, potem tudi veste, kakšno je “stanje” z mačkami v Sloveniji (in drugod). Veste, da jih je na stotine vsak dan najdenih zapuščenih, lačnih, bolnih, poškodovanih, zavrženih, nikogaršnjih. Veste, da zavetišča in društva od spomladi do jeseni garamo cele dneve, da jih oskrbimo in da še zdaleč ne uspemo oskrbeti vseh, ki bi potrebovali pomoč. Veste, da je ponudba večja od povpraševanja, da je nemogoče najti domove za vse. Pa ne govorim o težko posvojljivih (bolnih, poškodovanih, plašnih ali kako drugače neprivlačnih), temveč o čisto “navadnih”, zdravih, lepih mladičkih, ki pogosto predolgo čakajo na svoje posvojitelje. Vsi ti nikogaršnji mladiči pa ne padejo iz neba, temveč so potomci ne-sterilizirane mačke. Vaše mačke.
Zato ne bodite užaljeni naslednjič, ko vas komentatorji na socialnih omrežjih pod oglasom opomnijo, da ne spravljajte na svet novih revežev. Ne gre za brezvezno pametovanje, napad na vas ali vsiljevanje mnenj. Gre za preprosta dejstva. Mačk je preveč, vi pa skoraj zagotovo ne boste zmogli primerno oskrbeti vseh. Olajšajte življenje njim, sebi in nam. Bodite del rešitve, ne problema. Sterilizirajte. Kastrirajte.
Lina Debeljak- Društvo za zaščito živali Novo mesto
Foto: DZZŽ Novo mesto
(Kolumna je bila prvotno zapisana z namenom objave na portalu Pes, moj prijatelj – https://www.pesmojprijatelj.si/clanek/kolumna-nm)
