Kje sem zdaj to? Kaj to za ene živali lajajo in mjavkajo okrog mene?
Kje? Pri zdravniku? A ta teta v modrem je moja zdravnica? Svojo zdravnico sem dobil? Zakon.
Jaz sem Lubo Trškogorski. Mogoče sem nekoč »bil od nekoga«, ker sem menda zelo prijazen. No, tudi če sem bil, je moral bit en bedak, ker mi ni dal stran malinc. In sem se moral pretepat za babnce in vandrat okrog in sej veste, kako je s tem. Ušesa imam čisto precvikana, ker so mi jih drugi mačkoni med pretepanjem pogrizli. Že nekaj časa sem bolehal, ampak za nas, zunanje mačkone, ni nikoli počitka. Zato sem se boril naprej, za hrano, za prostor, za babnce … No, zdej sem pa omagal. Nisem mogel več. Včeraj sem se kar sesedel pred hišo ene prijazne gospe. Nisem mogel več. Še dobro da me je naložila v avto in odpeljala sem, k zdravniku.
Zdaj imam svojega zdravnika in tetice, ki so me prišle obiskat, pravijo, da od zdaj naprej bo vse okej.
Stanje je tako. Imam levkozo. Ne vem, kaj je to za en hudič, ampak tetice pravijo, da sem to dobil, ko sem se pretepal za babnce. Zaradi tega sem se počutil tako slabo in če me ne bi našla tista prijazna gospa, bi verjetno kmalu umrl.
No, ampak vedno je sreča v nesreči. Če se ne bi zgrudil zadnjič pred njenimi vrati, potem verjetno nikoli ne bi bil danes, kjer sem. In veste kje sem? No, sej še sam ne vem točno, mogoče so to nebesa. Toplo je, mehko posteljo imam, dobre papice kolikor hočem. In radi me imajo. In jaz imam rad njih. To jim pokažem tako, da se jim uležem na prsa, ko ležijo na hrbtu. Čisto pred obraz se jim nastavim in potem »delam zvezdice« s tačkami po njihovem obrazu. Nekaj zraven jamrajo, ampak to je od ljubezni.
Stanje je tako. Sicer mi gre na bolje, nisem več tako koščen, ker me lepo pitajo. Sem pa zelo prehlajen, komaj diham čez noska, in očke me tako zelo zelo bolijo, da ne morem gledat in da renčim na vsakega, ki se dotakne moje glave, grrrrr. Zdravnica je rekla, da imam očesni herpes in da bo ta prehlad mogoče kroničen. Drek na palci. To šmrkanje bom že prenesel, ampak očke me pa reeeees bolijo.
Moje očke so boljše. Šmrkam in kašljam še vedno, lahko pa vsaj kolikor toliko normalno diham. Moje nove človeke imam čedalje rajši, kar jim dam jasno vedeti tako, da se uležem čim bližje njihovemu obrazu, tako da se naslonim nanje s svojim šrmkastim noskom.
Ne vem za vas, ampak jaz se imam prav šponsko. Dobre papice dobim, kolikor hočem, in cele dneve lahko drnjoham na mehki, topli posteljici. Kaj več bi si človek, mislim maček, sploh še lahko želel, a?
No, evo. Pa sem se zaježkal, ker nisem potrkal na les. Fasal sem enega hudiča na vratu, da me tako grozno srbi, da si hočem kožo dol spraskat. Zdej so me namazali z nekimi žavbami in mi zavili okrog ta nek ovratnik, da se kao ne bom praskal. Pa to je za znoret?! Itak si bom staknil to dol takoj, samo da se stran obrnejo.
Ok, sej bo, sej bo počasi. Tisti hudič na vratu, se je umiril. Baje sem alergičen na piščanca. Pa kje je to še svet videl? No, zdej jem monoproteinsko hrano, pa take fine konzervice z divjačino, mmmm njami, in me ne srbi več. Zdaj pa nekam veliko pijem in žejen sem zelo. Menda gremo spet dohtarci kmalu. Me prav zanima, kaj si bo zmislila zdaj.
In, kaj smo ugotovili? Ne boste verjeli. Sladkorno imam, imel sem 35 cukra, kar je menda približno sedemkrat preveč. Pravijo, da sem hipohonder. Jaz ne bi imel navadno vnetje mehurja, jaz sem se odločil za sladkorno. Ne vem sicer, kaj to pomeni, in zakaj tako stokajo in jamrajo tle okrog mene. No, mene tole nič kaj dosti ne skrbi, ker so punce že šle v akcijo in ugotavljajo, kako se bomo zdaj tega lotili. Menda me čaka dieta (?!?!) in pa pikanje vsak dan. Čaki, kaj, pikanje, sej nisem blazinica za bucike?!
Drek in to sladkorno. Ajde, ta dieta bi še nekako šla. Sicer lahko samo trikrat na dan jem, haloooo, samo trikrat. Ampak je pa dobra papica in to še nekako lahko prenesem. Ampak tole pikanje, veste kaj, tole je pa višek. Dvakrat na dan me pikajo z inzulinom, in to takrat ko jem, da kao ne bom opazil, ha ha. No, sej opazim že, samo upirat se pa nimam časa, ker mam polna usta. Ampak tole pikanje ušes za merjenje cukra. To je pa živa katastrofa. Ušes pa ne dam!!!
Danes je pri naši hiši veselje. Vsi vriskajo in skačejo in se veselijo. Meni pa nič jasno. Kaj je zdaj to? Kaj je s cukrom?
Aja, cuker je nizek? Pravijo da je moj cuker nizek. Baje sem imel danes prvič 4 cukra. Baje je to glih prav. Juhuhuh, veselica!!!
Aaaa aaaaa aaaa, tako nekako zgleda moje dretje ko grem k vetki Anji. Moram ji skos na glas govorit, da ne maram špikanja, sam ona sam neki z očmi zavija in neki momlja, da sem naporen (mislim haloo, kake si to zmišljuje, upam, da ji ne nasedate).
Po današnji borbi, da so mi vzeli kri, je pa ona neki veselo vriskala iz zgornjega štuka, da menda nimam več cukra in ne rabim več pikic v rit (toooo je fuuul zakon, ker tist mi je pokvarlo 10 minut mojega popolnega dneva, totalno nezaslišano). Lajf is gud!
Danes je uletela neka hamlasta rdečelaska, ki pravi, da ji je ime Pika. Jaz pa sem menda njen konj. Potem mi je sicer prišepnila, da je ona itak moja tetka in da se je danes samo našemila, ker so neke maškare. Pa kake zblojene fore majo to?
Oj bok. Evo me, uživam. Sem prototip mačka, ki ga v zaporu, ki mu ljudje pravijo stanovanje, grabi huda depresija in ki pogreša svobodo zunanjega življenja.
Hahaha, šala. Briga mene za svobodo, sem jo mel že dost v življenju, od nje sem tud dobil to levkozo in vse njene stranske učinke. No, s temi učinki se zadnje tedne kr lepo tepem in zmagujem – tistega v očeh (uno k ljudje dobijo, če se lupčkajo, herpes al kaj) nisem mel že lep cajt, cuker mam menda dober, alergije tud nimam (namest piščanca papam raco, zajca in podobne dobrote). Cele dneve poležavam, včasih ujamem kako muho na stropu in se stiskam. Tud ko me peljejo ven, me to nič kej dost ne briga. Tako da lajf is gud, voda vre.
P.S. Zdej ko nisem tako bolan, se ne javljam več tako pogosto, ker je še veliko drugih muckov, za katere skrbijo moje bejbe in rabijo oni več pozornosti.
Ko sem res zaspan, se najrajši zvijem v krof in zadrnjoham. Kakšna je pa vaša najljubša spalna poza?
Juhu! Lubo tukej. Danes je pri nas cel cirkus. Mojim puncam se malo meša, že od zjutraj norijo gor in dol po hiši, prelagajo stvari sem in tja, v neke škatle in vrečke. Vse je razmetano, povsod polno nekih voščilnic in vrečkic in papirjev. Menda je danes koncert Novo mesto za srečne tačke tretjič, kjer bodo zbirali denar za nas revčke. Jaz sicer tja ne smem, ker bo preglasno. Meni je prav. Sem se že zabarikadiral v posteljo in se več ne premaknem.
Danes so imele moje punce stojnico v trgovskem centru. Pa so me kar s seboj vzele. Na tiste špage so me pripele, pa smo šli. Meni je prav. Malo sem marširal naokrog po hodniku, prevohal bližnje trgovine, potem sem se pa zleknil na klopco in počival. Spoznal sem nekaj otrok in zelo sem bil vesel, ko so me vsi crkljali. Hej, pa bit pes, mislim maček, je prav carsko.
